Franja 13.blog

February 26, 2019

 

 

Živjo, 

še pet blogov in projekt Stopi nova ti v novo leto bo končan. 

Do takrat pa boste torke preživljali ob branju mojih zapisov. 

 

Čeprav je šele februar, se je zunaj v teh dneh že razcvetela pomlad. Lepo, sončno in toplo (pretoplo) vreme, kar vabita na preživljanje časa v naravi.

Verjetno je tudi to eden izmed vzrokov, da je v fitnesu nekaj manj ljudi. 

Tudi vse tiste novoletne zaobljube so do sedaj že pozabljene. Vsaj večina.

 

Videno večkrat, prav tako doživeto na lastni koži.

 

Prvi bum sprememb se začne septembra, ko so spomini na sebe v kopalkah še sveži. Ko smo še prepričani, da zdaj pa gre zares. 

Vpišemo se v fitnes, pridno treniramo, zdravo in pravilno se prehranjujemo. Motivacija in volja sta na višku.

Prva kriza se pojavi nekje v decembru, saj vsi vemo - prazniki, druženja, dobrote vsepovsod.

Nekateri to krizo prebrodijo in nadaljujejo z novim načinom življenja. Spet drugi podležejo in se vrnejo na stara pota. 

 

Drugi val ljudi željnih sprememb se v fitnes ponavadi vpiše nekje po novem letu. Zgodba naprej je večinoma enaka, kot napisano zgoraj.

 

Potem pa se prične pomlad in vse se spremeni. Večina ljudi obupa in preneha.

 

Ali veste, v recimo treh mesecih rednih treningov, se že doseže nek rezultat. In to težko prigaran.

Ali ni škoda potem odnehati? Ker tisto, da boš vsak dan šel tečt ,ter vsak drug dan v hribe...

Hja, po mojih izkušnjah ni iz tega nič. 

Ker je lepo vreme, bom pa zdaj namesto v fitnesu, telovadila zunaj. Pa boš/bom res?

Verjetno ne, mogoče enkrat potem bo pa vedno zmanjkalo časa. 

In spet bo tu september/januar (vstavi poljubno), ponovno čas za nove začetke, nove obljube in visokoleteče načrte.

In ti boš spet na začetku, kot že tolikokrat prej. Tisti napredek iz prve runde treningov pa bo izgubljen...

In tako znova in znova, brez konca in kraja.

 

Čeprav hodim v fitnes že leto in pol, se tudi jaz v tem času znajdem v krizi.

Motivacija pade, malo k vsemu doda še spomladanska utrujenost. 

Tudi jaz večkrat razmišljam, da bi pa mogoče nehala, ker, saj še veste ane, bom šla vsak dan tečt...

Tako kot sem prej, pred CFT programom - nikoli in nikdar. 

Niti si ne želim zavreči vsega, kar sem v tem času dosegla in čez nekaj mesecev spet začeti na začetku.

Odkrito povem, da sem se v tem času veliko

 

 

 

krat znašla pred tem vprašanjem. Ponosna sem nase, da sem kljub vsemu izbrala težjo pot in da nisem obupala.

 

Že v prejšnjem blogu sem napisala, da nam življenje prinaša različne izzive in ovire. In da je od nas samih odvisno, kaj bomo od tega odnesli. Bomo obupali ali jih obrnili v svoj prid in se naučili nekaj novega? 

Vem, da je dostikrat lažje izbrati enostavnejšo pot. Vendar nas žal ta pot nikamor ne pripelje, le vrti nas v začaranem krogu. 

 

Naslednjič ko se boste znašli pred oviro razmislite, katero pot boste izbrali tokrat? Boste končno zbrali pogum, naredili prvi korak in stopili iz svoje cone udobja? Ali boste še vedno hodili v krogu?

Velja za vsa področja življenja. 

Najtežji je tisti prvi korak...od tam naprej pa je pot odprta. Upajte si in že kmalu si boste hvaležni. 

 

Predvsem pa ne obupajte pri prvi krizi; ne odnehajte ob prvem prebujanju pomladi. Nadaljujte s tem kar počnete. 

 

Že kmalu se vam bo obrestovalo, prav tako pa bo to odlična naložba v vaše zdravje in boljše počutje.

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square