Sabina 5. blog

December 28, 2018

 

Prišel je čas za moj zadnji blog v prvem delu tekmovanja. Tiho se sprašujem kam so šli vsi ti dnevi od 15. oktobra naprej. Prehitro je minilo. Pa vendar... Tukaj smo... V najbolj čarobnem mesecu. Polni pričakovanj, želja in obljub, čakamo na novo leto. Jaz tokrat brez obljube “po novem letu pa začnem hujšat”. Lahko pa priznam, da je bila le-ta zadnja leta moja stalnica. Tako kot verjetno marsikomu. Za mano je leto, ko sem obrnila še eno desetletje v svoji knjigi življenja. Na začetku malce prestrašena kako naprej, danes pa polna energije , dobre volje in pozitivnih misli, niti pomislim ne na svoja leta. Kot sem omenila v prejšnjih blogih, sem bila vedno zagovornik gibanja v naravi in nikakor ne v zaprtih prostorih. Pa sem tukaj... Aktivna in v odlični formi. Zakaj? Ker sem spremenila način prehranjevanja in 3x tedensko obiskala fitnes. Skupaj z dobro usposobljenimi trenerji mi je v skoraj treh mesecih uspelo pridobiti na dobri fizični aktivnosti, izgubiti kar nekaj cm, predvsem pa spremeniti nezdrav način prehranjevanja. Ponosna sem nase. Predvsem zato, ker imam moč se upreti določenim nepotrebnim skušnjavam, ki so bile stalnica na mojem jedilnem listu. Kljub vsem dobrotam pa lahko priznam, da sem večino časa preživela lačna. Danes nič več. Kolikor mi čas omogoča sledim Nininemu jedilniku, ki si zasluži posebno pohvalo. Drugače pa obrok prilagodim potrebi in seveda sestavinam, ki jih tisti trenutek premorem. Od mojega zadnjega pisanja je minilo cca 14 dni. Za mano je kar nekaj uspešnih treningov. Rezultati? Hm...pustimo se presenetiti. Zadnje zaključno tehtanje nas čaka v prihodnjem tednu. S sotekmovalkami se občasno srečam in spregovorim besedo ali dve. Vsaka izmed nas je v tem času naredila maximum in prav vse smo zmagovalke. Dejansko vstopamo v novo leto kot “nove”. Kakorkoli se bo razpletlo tekmovanje sem neglede na rezultat izjemno ponosna nase. Naredila sem izjemen korak v svojem življenju in želim nadaljevati po tej poti. Za vse tiste, ki me pridno vzpodbujate, mi namenite dobre besede in mi stojite ob strani je beseda hvala premalo. Največjo zaslugo tukaj šteje sestrična Maja, sledijo pa ji Matej, Nino, Neli, Sonja, Niko, Jasna in ostali. Še enkrat hvala, ker ste tukaj z mano, me vzpodbujate in podpirate. Brez vas bi verjetno večkrat obupala. Prav tako si zahvalo zaslužijo trenerji, ki so me ves čas vzpodbujali, bodrili in učili pravilno izvajati določene vaje; Andrej, Nik, Simona, Damir in Nina tudi vam hvala za vaš trud. Za zaključek pa bi namenila besedo ali dve vsem tistim, ki oklevate, sedaj prebirate naše bloge in se ne morete odločiti. Pridite poskusiti. S pomočjo treningov in spremenjeno prehrano vam zagotavljam odličen rezultat in fenomenalno počutje.

 

 

Za konec pa:

 

“Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetlice,

Poleti do zrele pšenice,

Jeseni do polne police,

Pozimi do snežne kraljice,

V knjigi do zadnje vrstice,

V življenju do prave resnice,

V sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič

Do krova in do pravega kova,

Poskusi znovič in zopet in znova.”

( Tone Pavček)

 

Naj vam bo pesem navdih in motiv prihajajočega leta!

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square