Tina 3. blog

November 30, 2018

Hejla!

A veste da je jutri že prvi december?! Jeeej, navdušena in vesela sem, da prihaja spet tisti čas druženja, veselja, zabave… Ampak ta december bo zame nekaj posebnega, bo res velik izziv. Že vidim, mizo z 1000 in eno dobroto, jaz pa s svojo vnaprej pripravljeno hrano samo vonjam jedi in si poskušam predstavljat kakšen okus imajo. 

V preteklem mesecu sem bila na veliki preizkušnji. Bil je petek pred Martinovim. Kot že tradicionalno, sem tudi tokrat v službi dala za pijačo. Vsi so nazdravljali, jaz pa sem se odločila za kavo z mlekom (moj edini greh v tem mesecu).  Ni lahko, res se ni lahko upreti takšnim skušnjavam, ampak ker sem v glavi razčistila vse dileme, te skušnjave lažje premagujem.

Veliko ljudi me sprašuje zakaj pa rabim toliko kondicije, zakaj sploh hujšam, če pa sem že itak (baje) suha. To v prvi vrsti delam zase. Zdrav način življenja mi pomaga premagovati vse ovire, še posebej lažje prenašam stres, sem dosti manj utrujena in imam več volje za različne aktivnosti. Res, ker je vse lažje, se poveča tudi optimizem in dobra volja. To čuti tudi okolica, in tako tudi od okolice dobim veliko več pozitivne energije.

 

Tako se človek najde v začaranem krogu-dajem dobro, dobro dobim nazaj. Vse je v glavi. Ko si urediš misli, ko ugotoviš kaj želiš, je čas da začneš. Vsak začetek je težek, ampak po nekaj dneh se na nov način navadiš, po kakšnem tednu ali dveh pa te zasvoji. Prav ne moreš več brez te hrane, brez te vadbe.

Moj cilj je prvotno bil spremeniti način prehranjevanja in življenja ter preoblikovati telo. S pomočjo projekta vidim, da to sploh ni tako težko. Ko sem se prvič podala v nakup za živili iz jedilnika (za določene sem do sedaj le slišala) me je bilo pravzaprav malo strah. Kvinoja-nikoli jedla, kaj sploh v bistvu je to… Prosena kaša-o tej kaši sem slišala mogoče samo v kakšni pravljici. Ko sem prebila led in ko mi je končno uspelo poiskat vse sestavine jedilnika na trgovskih policah sem si malo oddahnila. Potem pa sem korak po korak nadaljevala s pripravljanjem obrokov po jedilniku. Po več kot mesecu dni lahko povem, da obroke kljub obveznostim vsak dan pripravim (in jih potem tudi z užitkom pojem). 

 

Tudi sama sem pred enim letom govorila: “neeee, jaz pa res nimam časa za vadbo”. Ko sem januarja začela z treningi se pa je naenkrat našel čas… Še 2 meseca nazaj sem govorila: »neeee, jaz pa res nimam časa toliko kuhat«. In kaj počnem danes? Treniram 4-5x tedensko, kuham vsakodnevno, pa še kljub temu uspem preživet kvaliteten čas svojimi otroci in možem.

Vse se da, če se hoče. 

Želim vam čudovite, čarobne decembrske dni!

Se beremo spet čez 14 dni.

Čaw čaw

 

 

 

 

 

 

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square