Franja 3. blog

November 20, 2018

Živjo,

pa sta naokrog še dva tedna. In to pomeni, da je spet čas, da napišem par besed.

Trenutno gre vse bolj kot ne po načrtu. Pridno in redno hodim na treninge, pregrehe pri hrani so minimalne. Tudi na splošno se trudim vzdrževati zdrav in predvsem pozitiven odnos do življenja.

 

 

Tisti, ki me poznate veste, da me že od otroštva spremlja kronična bolezen. Že krepkih 33 let imam sladkorno bolezen tip 1. To pomeni, da moje telo ne proizvaja insulina, torej ga je potrebno dodajati.

Ne bom dolgovezila, naj pa povem, da življenje s sladkorno boleznijo ni vedno enostavno, saj na počutje vpliva ogromno malenkosti. Naj bo to vreme, stres, hrana, porušen imunski sistem, prehlad, ipd.

Mogoče se zdaj sprašujete zakaj to razlagam. Zato, ker je to del mene in obenem največja ovira in izgovor na moji poti.

 

Vsi vemo, da je današnji tempo življenja hiter in mnogokrat neprijazen do skrbi za sebe. Ob napornih službah, skrbi za družino in vseh ostalih dnevnih opravkih, nam velikokrat – sploh ženskam, zmanjka časa predvsem pa energije, da bi poskrbele za tisto najpomembnejše – SEBE.

Ponavadi se postavimo na zadnje mesto, vsi in vse ima prednost.

Pišem iz lastne izkušnje. Imam tri otroke, stare 5, 7, in 11 let; tu je še bolezen…Odlična kombinacija za pomanjkanje časa in volje.

Ker sem po naravi še lena ( ja, čisto zares ), mi izgovorov nikoli ne zmanjka. Lahko mi rečete kar kraljica izgovorov.

Ampak enkrat pride čas, ko mora tudi kraljica stopiti iz cone udobja in vse te izgovore preslišati.

Ko se začneš zavedati da si nesrečen, depresiven, da se ne premakneš nikamor ampak se vrtiš v začaranem krogu, da se pravzaprav nimaš rad…takrat je pravi čas za spremembo.

Ne morem, šport ni za mene, rada jem, nimam časa, nimam denarja, nimam volje, ne vem kako začeti, nerodno mi je, nimam prave opreme, ne morem ker imam otroke, bom v ponedeljek, z naslednjim mesecem pa res začnem, po praznikih pa sigurno….

Naj dvigne roko tisti, ki še nikoli ni uporabil katerega od naštetih izgovorov.

O ja, vse naštete in še kakšnega zraven, sem imela na repertoarju tudi jaz. Dokler nisem zbrala poguma in se vpisala v CFT. Še enkrat povem – ena od najboljših odločitev v mojem življenju.

 

Še vedno pride dan, ko sem brez volje, ko se mi res ne da, se mogoče ne počutim najbolje. In ko bi namesto na trening, najraje zavila na kavč.

Ker, a pa res moram, saj zdaj sem pa suhica pa dosegla sem cilj, mogoče mi pa sploh ne bi bilo treba več hodit, kaj pa če samo danes odpovem, mogoče kar za cel teden…hmmm, kaj pa če ta mesec sploh ne bi šla, da se malo spočijem….

Ampak NE!

Končno sem močnejša od vseh izgovorov. Ne dovolim jim, da bi mi krojili življenje.

Ker vem, da bom na treningu pustila vse probleme, slabo počutje in slabo voljo. In da si bom kasneje zelo hvaležna.

 

V tem letu se je tudi že zgodilo, da sem po 20 minutah treninga enostavno obupala in končala. Ker ni šlo, telo me ni ubogalo in nisem zmogla.

Pa kaj, se zgodi. Pozabiš in nadaljuješ. So vzponi in padci, boljši in slabši dnevi. Življenje pač ni potica.

 

Kar želim povedati je naslednje:

Če je uspelo meni, kljub sladkorni bolezni, ob treh otrocih in kupu izgovorov..

Zakaj misliš, da ne bi uspelo tudi tebi?

 

Čas je, da se postaviš na prvo mesto in narediš nekaj dobrega za sebe.

Kdaj, če ne zdaj in kdo, če ne ti?

 

Če si v dilemi, ne veš kako začeti, vprašaj, lahko tudi mene (Fb, Instagram).  Če me srečaš, pocukaj me za rokav in z veseljem ti odgovorim.

 

Tako, naj bo to za danes vse. Vabljeni k branju spet čez dva tedna.

 

Medtem pa uživajte življenje, imejte se radi in dovolite si biti egoisti za svoje dobro.

 

Franja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square