Ajda 2. blog

November 8, 2018

Trije tedni projekta so že za nami in ponovno pišem blog o svojih občutkih. Danes sem se odločila, da blog namenim svoji motivaciji.

 

Če pomislim nazaj lahko rečem, da v teh 10 mesecih, odkar sem začela delati na sebi in svojem počutju, nisem niti enkrat prišla do točke, ko bi želela vreči puško v koruzo. Enostavno me ves čas naprej ženeta predvsem dobro počutje in rezultati, ki se poznajo na telesu in malenkost tudi na samozavesti. Pozna se tudi na moči telesa, ki sem jo pridobila z rednim treniranjem. 

 

Motivacija za treninge je še vedno izredno velika in na treningih nikoli ne popuščam ter skušam iz sebe potegniti svoj maksimum. V fitnes hodim z veseljem, od tam pa se vedno vračam zadovoljna. Treningi so večinoma težki in od tebe zahtevajo veliko energije. Trenerji od mene pričakujejo vedno več, zato se mi kak dan zdi, kot da sem komaj začela hoditi v fitnes. Ravno prejšnji teden se mi je zgodilo, da sem na treningu govorila, kako zadnje čase nimam pretiranega »musklfibra«, potem pa sem cel vikend komaj hodila naokrog, ker je vse peklo. Trenerji tudi že točno vedo, koliko zmorem, pa čeprav se meni včasih zdi da ne bo šlo. Vse je v glavi in na koncu skoraj vedno izvedem vajo, pa čeprav se mi je najprej zdela pretežka.

 

Včasih pride tudi dan, ko se mi na trening res ne ljubi, vendar ker imam termine določene že vnaprej, na koncu vseeno grem. Ko pridem v fitnes in se ogrejem, takoj dobim zagon za trening in sem na koncu vedno vesela, da treninga nisem odpovedala.

Priznati moram, da sem od treningov postala kar malo odvisna in si ne predstavljam, da bi odnehala. Manjka mi že, če dva ali več dni ne grem in velikokrat doma sama naredim nekaj vaj ali pa grem v naravo.

 

Motivacija pa je žal malo drugačna pri prehrani. Kak teden se jedilnika držim bolj kot pa kdaj drugič. Naj povem, da se držim »diete vsega po malo«, kar pomeni da nisem nobenega živila izključila popolnoma, je pa res da se izogibam predvsem beli moki, ki jo zamenjam s polnozrnato in se trudim uživati čim manj sladkega. Trudim se jesti predvsem domačo nepredelano hrano, čim več zelenjave in sadja. Če si resnično zaželim nekaj sladkega, bom tudi našla nekaj, kar bo zadostilo moji potrebi, vendar se trudim, da se to ne zgodi prepogosto. Ali pa če sem na kakšnem obisku ali rojstnem dnevu, tudi vzamem kar mi je ponujeno in ne kompliciram. In ravno tu nastane problem, ker se potem včasih zgodi prepogostokrat, da grešim. Ampak pomembno je da se ne dam in ob tem ne obupam.

 

Ne dolgo nazaj se je moj napredek malo ustavil, kar po toliko časa niti ni preveč nenavadno, in takrat se je moja motivacija malenkost zmanjšala. Ko se resnično trudiš na treningih in paziš pri prehrani, pa napredka vseeno ni. Vendar se rezultati ponovno popravljajo, in s tem  sem prejšnji teden dobila še dodatno motivacijo in zagon za naprej. Ravno ob pravem času!

 

Se beremo naslednjič.Ajda

 

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square