Anja po operaciji - Medical Group Fabjan

October 3, 2018

Hei hei

 

No pa se vam spet javljam, sedaj pa so na vrsti moji dnevi po operaciji. Kot sem omenila že v prejšnjem blogu sem večino popoldneva po operaciji prespala, vendar mi to ni predstavljalo težav, da zaspim zvečer v sekundi. Položaj v postelji strogo hrbtni, da se uležem na bok, ni šans. Ko se zjutraj zbudim na dotik med prsnico začutim bolečino, če ležim pri miru je vse ok. Vstanem se in odpravim na wc. Ob vstajanju in postelje občutim močnejšo

 

bolečino na področju prsnice, ki se po nekaj sekundah stoje umiri. Premikanje oz hoja je počasno. Počutim se slabotno. Pri oblačenju mi pomaga mož. Prav tako mi pripravi zajtrk, kosilo, večerjo in poskrbi za hčero. Sama nisem sposobna narediti nič. Če sem predolgo pokonci se mi vrti, počutim se res slabotno. Ko počivam v ležečem položaju sem popolnoma brez bolečin, ležim pa lahko le na hrbtu oz v polsedečem položaju. Vse kar naredim je, da se prestavim iz dnevne v spalnico in obratno in grem jest za mizo, ter seveda na wc. Po glavi se mi roji miljon vprašanj, tisto glavno pa je bilo PA KAJ JE MENI TEGA TREBA?

 

Že drugi dan se bolečina ob vstajanju malo umiri, mi je pa že strašno težko ležati v enem in istem položaju ter počivati. Še vedno se držim pravila, da čim več oz skos počivam, še vedno mi pomaga mož. Drugi dan po operaciji torej v petek (operacija je bila v sredo) v roke primem zvezke, ker sem se pripravljala na strokovni izpit. Berem berem pa hitro postanem utrujena in zaspim, zapolnila pa si tudi nism nič! Protibolečinska zdravila imajo svoj vpliv, normalno. V soboto se počutim že dosti dosti bolje, bolečina se je zelo zmanjšala. Odpravim se celo iz hiše za uro, vendar je bil to max koliko sem lahko zdražala pokonci. V nedeljo pa pokonci zdržim že dlje časa. V ponedeljek je čas za učenje! Presedela sem za mizo nekje 4 ure z učenjem brez večjih težav. Protibolečinskih zdravil ne potrenujem več, bolenčin več ni. Samo občasno občutim ostro bolečino na spodnjem delu desne dojke. V torek, nadaljujem z učenjem, normalno funkcioniram, brez bolečin. Prosim očeta, da gre po hčerko v ponedeljek, danes pa se opravim kar sama. Veliko spodbudnih besed je bilo potrebnih, da je sama splezala v avtosedež, ker je seveda ne morem dvignit. Sama sebe moram večkrat opomniti, da je ne dvignem, ker se počutim že povsem normalno. V sredo pa se odpravim na pregled, kjer mi Matic odstrani flajštre pogleda če je vse ok, vse je vredu, vse zgleda super. Poda mi nadaljna navodila, odgovori na vsa moja vprašanja, ki so se pojavila v tem tednu in me naroči spet naslednji teden. V vseh naslednjih dneh funkcioniram povsem normalno. Ker imam dovoljenje dvigovanja in gibanja po počutju, se moje življenje vrne na stare tirnice. Bolečina se pojavi drugi dan po pregledu, ko mi Matic poseben modrček malo zrahlja in prsi nimajo tolikšne podpore kot prej. Nato bolečina popolnoma izgine in prsi so že čisto moje, nimam nobenih težav več, tudi občasna ostra bolečina je izginila. Normalno se odpravim na strokovni izpit in brez težav funkcioniram povsem normalno. Tako se v četrtek torej 14 dni po operaciji odpravim v službo.

 

Ko pomislim za nazaj kako se mi je zdelo hudo naslednji dan po operaciji, vrjemi, ni tako hudo. Sploh ni! Tisti dan dva hitro mine in res je okrevanje ekspresno. Na drugem pregledu je spet vse bp, modrček nosim še nekje dva do tri tedne (skupno 4-5) in to je to.  In končno jih lahkooooo vidiiiiiiiim. Kaj naj rečem? SUUUUPER! Povsem in še nad mojimi pričakovanji! Ko me ljudje vidijo, srečajo, me še vedno sprašujejo ali že imam zmenjeno kdaj grem na operacijo, ker vse skupaj zgleda res naravno in sploh ne opazijo, da sem že po operaciji. To mi je strašno všeč. Ne vem kaj so pričakovali, da bodo joške do koroške?! No o tem malo v naslednjem blogu!

 

Beri me!

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square