NovaTi - Anjin blog #4

June 11, 2018

 

 Živijo!

 

Pa se ponovno beremo! Mislim da ste v teh treh tednih dobili neko okbitno sliko kako potekajo moji dmevi in tedni. No v prejšnjem blogu sem vam obljubila, da se razpišem malo o svoji samopodobi.

 

Priznam da nikoli ni bila ne vem kaj bleščeča. V svoji koži se nikoli nisem počutila res odlično, sem se pa dobro. Ko sem prišla septembra v fitnes pa se moje počutje oz samopodoba lahko opiše z vsem prej kot pa z besedo “dobro”. Kot že veste sem prejšni teden začela svoje kroženje v Ljubljani. Delam namreč v UKC Ljubljana. Od parkirišča do glavne avle kliničnega centra pa me spremlja kar nekaj izložb , oken in vrat, ki brez vsakega sramu in kančka dvoma pokažejo mojo celotno podobo z vsemi plusi in vsemi minusi, ki si jih z rednim treningom še vedno prizadevam odpravit. Pogled mi ne hote (no pa malo tudi hote) uide do moje podobe oz. odseva. Kaj si mislim? Hmm še to bi lahko popravla pa še na temle je treba delat… preoblečem se v uniformo in se odpravim na delovno mesto. Po poti me ponovno spremlja ogomno stekel, ki ponovno razkrivajo mojo podobo. Priznam, da sebi ne priznam, da ne zgledam več tako slabo. Ko dobivam komplimente od tu in tam, se sploh ne zavedam kaj sem že dosegla in da ne zgledam več tako kot pol leta nazaj. Ko me je ob prevzemu uniforme gospa oceni da potrebujem S, samo debelo pogledam. No ja pa še prav mi je blo!! Res je da tut v trgovini posegam še vedno po večjih številkah. Ker sem šla ta teden po nekaj kosov nove garderobe, ker mi je stara premajhna in ker se bliža poletje… no izberem par oblačil in grem poskusit. Vse mi je preveliko woow. Kaj pa to sedaj? Nerazumem? No ja nek napredek očitno je. Z ogromnim nasmeškom na obrazu na sebe navlečem hlače M oz 38 in majico S. Jupiiii, lahko si me predstavljate. Kot mali otrok. No za lažjo predstavo ob začetku sem nosila konfekcijo L/XL oz 42/44 in M ali L majice. Očitna razlika kajne? Res je da se še nisem povsem navadila na svojo trenutno podobo. To vse štima, pojavi pa se mi dodatno vprašanje in problem. Če moj trebuh izgleda vedno bolj raven in čvrst pa temu na žalost sledijo tudi moje prsi. Resnično ne morem vrjet kako vidno izginjajo pred mojimi očmi. Kam? Nimam pojma, res ne vem, ampak če jih kje srečate jih prosim pošljite nazaj. Sedaj mi je že športni modrc na žalost prevelik hahah. Če se pri vseh drugih stvareh veselim manjše številke, tukaj da skoraj majnše že ne gre. Prsi me počasi zapuščajo s tem pa tudi malo moje ženskosti. Kje so prsi iz časov dojenja hahah. O njih lahko sedaj samo še sanjam. No razen, če mi uspe in dobim to mamljivo nagrado. Hmmm….

 

Vam pa z veseljem povem da se z vsakim dnem rajše pogledam v ogledalo, rajši rečem čokoladi odločen NE in vedno raje sebe uredim in poskrbim še za make-up.

 

Počutim se vedno boljše v svoji koži in vrjamem, da bom ob koncu, tam nekje julija, lahko nase res ponosna!

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square