NovaTi - Petrin blog #2

May 14, 2018


Spet se vam malo oglašam, da vam povem kako in kaj mi gre tale nora preizkušnja te pomladi Stopi
nova TI v poletje. No nič se ne bat, bom še vedno jaz, verjetno pa z manj kilogrami. Dobro sem
začela, treningi tečejo po urniku, trenerji so neizprosni in skrbijo zato, da znoj teče v potokih. No če
sem v prvem tednu razmišljala kaj naj naredim, sem vse to začela izvajati. Poleg treningov sem se
odločila za kolo (nekaj kilometrov je že za mano) in doma sem začela telovaditi. Moram priznati, da
se moram kar prisiliti, da doma obujem teniske in si pripravim podlogo za domači trening. Sicer to ni nek trening na visokih obratih, je pa malo miganja, kar vsekakor ne škodi. Obljubila sem si tudi, da
bom hodila plavat, no in tudi to mi je že uspelo, tako da kljukica pod vsem tem. Kaj pa hrana? Joj zakaj obstajajo vse te dobrote? Zakaj jih v trgovinah preprosto ne ukinejo? A veste kako lažje bi bilo vse skupaj? No načeloma se držim zdrave in uravnotežene prehrane, in skozi cel dan pojem vsaj 

4 obroke, da ne bo pomote. Ampak, pridejo pa dnevi, ko preprosto kolebam ali naj se pregrešim in si
govorim pa saj bom čisto en majhen grižljaj, pa sej tole mi pa ne more škodit, pa sej bom pol šla na
kolo, pa bom telovadila več….bla bla bla. Vse je v glavi. In če glava noče, potem tudi telo ne išče. Se
mi je pa pripetilo nekaj zanimivega. Po celodnevni službi dobim sms: »Mami prinesi kaj za jest!« Ja
itak otroka sta lačna. Hitro skočim v trgovino, naročim dve pizzi in še hodim malo po trgovini, seveda
lačna kot strela, kaj naj zdaj. Hodim med policami in izbiram kaj bi. Lahko si samo mislite, med
katerimi policami sem se sprehajala (sama sladkarija). Pa si rečem, pa Petra menda ja zdej ne boš
jedla čokolade? Ja, ampak bi jo . No na koncu je glava rekla ne in pristala sem med oreški, si
nadevam mandlje, grem po pizze, ki me že čakajo in reče prodajalka (ni želela nič slabega, da ne bo
pomote): »Si boš malo privoščila?« Pa pravim jaz: »O ne ne, to je za otroke« Pa prodajalka nazaj: »
No sej se mi je čudno zdelo, ko tako pridno telovadiš!« Nasmejala sem se in odšla zraven pa po poti
razmišljala o teh pregrehah, ki se mi pojavljajo na vsakem koraku. Res ne vem a mi je treba, če pridno
telovadim. Torej ni potrebe. Ampak a veste kako je dišalo, po avtu, doma, sline so se mi cedile, kot
kakemu dojenčku. No pridem domov, otrokoma dam pizzo, seveda nista pojedla vsega (samo, da me
je rajcala tam na mizi). Najmanj petkrat sem šla mimo mize in vsakokrat odprla to škatlo in razmišljala
ali naj vzamem tisti košček ali ne. No na koncu sem popila veliko vode in šla spat, zjutraj me mrzla
pizza ni zanimala, popoldne je pa itak ni bilo več. Vesela sem, da mi je uspelo se odreči tej pregrehi in
upam, da bo tudi v bodoče tako. Kako poteka moj vsakdan, pa vidiš kmalu.
Petra <3

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square