NovaTi - Majin blog #1

May 3, 2018

Prvi teden je že za nami. Sedim na kavču z laptopom v naročju in premišljujem. 

 

Aja. Živjo. Sem Maja. In skupaj se bomo družili 90 dni. 

 

V prvem tednu se je dosti dogajalo. V sredo je bil veliki štart. Treningov sem navajena od prej, to ni bila neka novost. Bolj novost zame je strogo upoštevanje jedilnika. In zavedanje da je pa zdaj zares. To je tekma. Pa ne samo za veliko nagrado, ampak zame. Da končno spravim svoje misli na zdravo. Zdravo uravnoteženo prehranjevanje (kar mi povzroča največ težav).Tekma z svojimi mislimi in slabo samozavestjo. Tekma, da zmagam sama nad sabo in da po treh mesecih ne padem nazaj na stara pota.

 

Sreda. Prvi dan. Jutro. Moj sovražnik. 5:30. Dvakrat pomežiknem. Že misel na to, da bom vstajala prej kot ponavadi zaradi zajtrka, ki ga prej nisem uživala je zame novost. Vstala sem najkasneje kar sem lahko, se hitro oblekla za v službo, na poti iz hiše pa zagrabila jabolko ali banano za po poti. 

Ja od zdaj naprej so to drugi časi. Dobro jutro Maja. 

 

Dan je potekal super. Službena malica-no problem. Po malici. Prva skušnjava. Zadovoljna stranka prinese GuyLian bonboniero. Školjke. Faaak. Gledam jaz njo. Gleda ona mene. Kaj zdaj. Sodelavci na pomoč. Hitro jo pograbim, odprem vrata delavnice:”kdo bo čokoladoooo?”

In zginila je. Bravo Maja. Saj bo šlo ne?

 

Zgurala sem do večera. 20:00 trening poln švica. Ubil me je.

 

Prvo tehtanje. 72kg na mojih skromnih 162cm. Ok. Lahko bi bilo huje, ampak to je največ kar sem v življenju tehtala. Ampak dober. To se bo spremenilo. 

 

Nekako tako sem pregurala z službo, treningi, skušnjavami, popoldanskimi obveznostimi do sobote. Velike preizkušnje. Mamin rojstni dan + mamine dobrote + mamina home made torta. Ijaaaap. Pester dan. Do popoldneva je še šlo. Ko se je začela zbirati družba in hrana na mizi. Ja priznam. Malo me je zaneslo na kriva pota. Pojedla sem par čevapov. Ja sem. Dobri so bli. Kva?! In ok. Pojedla sem kos kruha. Ampak sem izvohala polnozrnato štručko. Zraven sem pojedla ogromno zelenjave. Kar pomoje ni odtehtalo zajetnega kosa torte. Torta je bila neverjetno dobra. Mami še tu povem:super pečeš. Čista desetka. Prosim ne več pečt do preteka teh treh mesecev hahaha. Malo sem se potem počutila krivo. Malo pa sem si mislila: meeh. En cheat meal me ne bo ubil.

 

Mine ta sobota. Pride nedelja. Preživeli smo jo zunaj. Malo smo pospravljali od včerajšnjega dne, malo uredili okoli hiše. Malo sem brala. Zvoni telefon. Brat. “Ej tu smo glih v meku a boš kaj jedla” fak mali ubila te bom, si mislim. “Ne hvala. Veš da ne smem. Ne, Mitja tudi ne bo.” Odložim. Mine 5 min. “Mitjaa faakk men se zdaj lušta čokoladnega Mcflurya. A pokličem Markota?” Hvala bogu me je prizemljil. Nema sladoleda. Ni govora. Ni šans. Jaz sem se seveda malo zmuhala nanj. Ampak sem mu hvaležna. Res sem mu. Hvala ti. Resnično.

 

In hvala bogu ponedeljek nov delovni dan. Že v pričakovnju srede in novega tehtanja. Treningi so ubijali. Ja so naporni. Ne bom lagala. Nikoli ne veš kaj te čaka in niti en trening ni lahek. Vsak je po svoje težek. Ter nikoli dolgočasen. Po vsakem sem dobesedno kot, da prihajam iz tuša, ne iz fitnesa. Ampak sem zadovoljna. Zadovoljna, saj imaš potem tisti dober občutek, da si resnično nekaj naredil. Da je to to, za dober zaključek dneva.

 

In potem torek. In video. Oh ta grozni video. Ne. Naj se popravim. Video je top! Grozna jaz. Težko je. Težko se je razširiti javnosti. Tako. Brez majice. Z vseh zornih kotov. Moj špeh vsem na ogledu. Grozno. Sama pri sebi sem si mislila: a si ti normalna? Kje si ti zdaj? Ampak tako pač je. Svetu sem se morala pokazati z najslabšo postavo in samopodobo. Zato, da bom lahko sedaj šla naprej. In si pozdravila ne samo telo, ampak duha. Svetu se predstavljam vedno (vsaj upam) dobrovoljno in pozitivno. Čeprav v sebi skrivam samozavest na nuli. Vedno groza v kopalkah, kratkih hlačah. Vedno v temnih oblačilih, nikoli preveč orpijetih. In potem ta video. Ampak mogla sem čez sebe. In vem da bom zaradi tega nekoč močnejša. 

 

In pride sreda. En teden naokoli. Zdržala sem en teden brez večjih kritičnih prekrškov. Šlo bo. Zmorem jaz. Novo tehtanje. Pogumno stopim na tehtnico. In malo zamižim. Pogledam. 

 

70kg. 

 

Waaa. Prikrade se mi nasmešek na obraz. Maja. Ti to zmoreš. Je že opaziti napredek. Zdaj pa samo tako naprej do konca. Ob sebi imaš ljudi ki te spodbujajo in podpirajo. Tako v fitnesu kot doma. Vse bo dober. 

 

Spremljajte me na moji poti do moje nove podobe. Se beremo. 

Pozdravček,

Maja

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square