Debelost in posledice

February 1, 2017

 

Debelost je najpogostejša kronična bolezen med odraslimi v razvitem svetu (60 odstotkov), pa tudi med otroki (30 odstotkov), pogosteje pa se pojavlja tudi v manj razvitem svetu. V minulih dvajsetih letih se je število obolelih za to boleznijo podvojilo.

 

Kdaj pravzaprav sploh govorimo o debelosti: Svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi študij izdelala natančna merila: povečano telesno težo in debelost ugotavljamo z izračunom indeksa telesne mase (ITM - telesna višina na kvadrat). Normalna telesna teža je v območju ITM od 19,5 do 25, povečana v območju ITM od 25 do 30, debelost pri ITM nad 30.

 

 

 

Zdravljenje je potrebno pri vseh, ki imajo ITM nad 27, pa tudi pri tistih z nižjim, če so oboleli za boleznimi, ki so z debelostjo v vzročni vezi ali debelost oteži njihovo zdravljenje (sladkorna bolezen tipa 2, hiperlipoproteinemija, zvišan krvni tlak, degenerativne bolezni skeleta itd). Tako zdrave ženske naj ne bi imele več kot 30 odstotkov (in ne manj kot 20 odstotkov) maščobe, v telesu zdravega moškega pa naj bi maščoba zavzemala od 20 do 25 odstotkov. Povečana količina podkožnega maščevja telo razobliči in zmanjšuje gibljivost skeleta ter sposobnost za gibanje. Zaradi povečanega volumna podkožja se močno razteza koža, ki pod pritiskom popusti, nastanejo akutne in kronične vezivnotkivne brazgotine, strije. Zaradi povečanega pritiska voluminoznega maščevja se mišična masa zmanjša, zaradi večjega napora, ki je potreben že za majhne telesne obremenitve, se močno poveča potenje. Tako spremenjena koža in delovanje kožnih priveskov z zmanjšano gibalno sposobnostjo povzročita številna kožna vnetja (virusna in glivična), saj se pomembno zmanjša naravna odpornost kože. Ohlapne in stanjšane mišice ter manj telesne dejavnosti zmanjšujejo porabo kalorij, to pa še povečuje pozitivni kalorični učinek hrane in vpliva na nalaganje maščobe v telesu.

 

Spremembe se kažejo tudi na venskem delu ožilja v podkožnem maščevju in so najbolj izrazite na spodnjih okončinah. Povečan volumen maščevja zahteva boljšo prekrvitev, količina ven pa je za zadovoljiv odtok premajhna. Zaradi mehanskega pritiska maščobe na stene arterijskih in venskih delov kapilar se zmanjša dotok krvi in kisika v maščevje, v venah kri zastaja, zato se najprej razširja, ko popustijo še zaklopke v njihovi steni, pa nastanejo krčne žile.

 

Kakovost maščevja se spremeni, razrašča se vezivno tkivo, slabo prekrvljena maščoba je boleča že sicer, pa tudi na pritisk. V razširjenih venah je nevarnost za nastanek tromboz in posledičnih smrtno nevarnih embolij.

Prebavna cev je pri debelosti spremenjena po obsegu, potovanje hrane po razširjeni prebavni cevi je upočasnjeno, hrana zastaja in se prebavlja počasneje, vse to pa pospešuje predvsem procese gnitja. Posledica razširjenega želodca je slabše delovanje mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom z neprijetnimi simptomi (spahovanje, zgaga), zelo pogosta posledica razširjenega debelega črevesja je hudo zaprtje. Manjšina bolnikov z debelostjo odvaja večkrat na dan voluminozno blato, večinoma tisti, ki uživajo veliko maščob in velike količine sladkega sadja ali sladkih pijač.

 

Srce bolnikov z debelostjo je prizadeto pri tistih, ki imajo zvišan krvni pritisk, tega pa je zaradi debelosti težje zdraviti. Zvišan krvni pritisk ima za posledico zadebelitev, pozneje popuščanje srčne mišice, skupaj s povečano količino maščob v krvi pa pospešuje nastanek aterosklerotičnih sprememb v steni arterij. Te pa, lokalizirane v arterijah srčne mišice ali možganov, povzročajo srčno in možgansko kap že v srednjih letih ali celo prej. Pogosta posledica je prezgodnja smrt ali invalidnost. Maščoba, ki je pri hudi debelosti tudi v okolici srca in celo med vlakni srčne mišice, pospešuje srčno popuščanje. Srce pa zaradi utesnjenosti v srčni votlini slabše deluje, pogoste so tudi motnje srčnega ritma.

 

Jetra in trebušna slinavka sta trebušna organa, ki najbolj zgodaj kažeta znake zamaščenosti. Ko je ta tako huda, da maščoba izrine velik del posameznega organa iz funkcije, se zamaščenost organov pokaže tudi s kliničnimi znaki, kot so napihovanje, slaba prebava, tiščanje v zgornjem delu trebuha, pogosto nastanejo tudi kamni v žolčniku.

 

Degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici nastanejo pri ljudeh s povečano težo že zelo zgodaj in so najizrazitejše na tistih sklepih, ki nosijo največjo težo: ledveno-križni del hrbtenice, kolena, gležnji in kolki. Obraba sklepov in hrbtenice povzroča kronične bolečine, zmanjšuje gibljivost in povzroča zgodnjo invalidnost, neredko zahteva tudi operativne posege.

 

Še bolj zmanjšuje gibalno sposobnost bolnikov in pospešuje naraščanje telesne teže.

Iz vsega tega je razvidno, da je debelost kompleksna bolezen, ki prizadene celotno telo, povzroča telesno invalidnost in neredko zmanjša delovno sposobnost, prinaša pa tudi socialno izolacijo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VIR: www.vecer.com - Srečko Rutar, dr. med., specialist splošne medicine

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave

May 3, 2019

Please reload

Arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Facebook Basic Square